… druga plat portala Publikacije.net
Pogosto moramo slediti posamezne spletne strani z namenom lovljenja razpisov, sledenja zakonodaji ali zgolj sledenju objav.
Super preprosta spletno storitev ki to omogoča je na voljo tukaj: www.changedetection.com
Hvala Miha za link! 
Lp, Matevz
Neskončno dokumentiranje projektov sicer ne bo povečalo konkurenčnosti Slovenije v svetu, bo pa omogočilo Evropi čimbolj smotrno razporejati lastna finančna sredstva v prihodnosti. S tem se trenutno namreč, med premetavanjem vseh teh papirjev, zgolj tolažim.
(Opomba: Na sliki je zgolj 1x poročilo, projektna predloga oz. proposal je ‘malenkost’ obširnejša)
Lp, Matevž
Evropska komisija je 16. julija sprejela protimonopolno odločitev, s katero je 24 evropskim kolektivnim organizacijam članicam CISAC (Mednarodna zveza društev avtorjev in skladateljev), med njimi tudi Združenju skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije (SAZAS), prepovedala omejevanje konkurence. Odslej te organizacije ne bodo smele več uporabljati klavzule o članstvu in teritorialnih omejitvah, kar pomeni, da bodo avtorji za upravljanje svojih pravic lahko izbrali tudi tujo kolektivno organizacijo, komercialni uporabniki avtorskih del pa bodo zaradi te možnosti lažje pridobili licence za predvajanje glasbe prek spleta, kabla ali satelita v več državah.
Lp, m
(malenkost radikalen naslov za malenkost igrivo misel..)
Microsoft je ponudil svojo storitev (Windowse) IBM-u in kasneje tudi podporo vsem proizvajalcem strojne opreme za lansiranje svojih računalnikov in strojne opreme na globalni trg. S tem pa je seveda omogočil tudi razvoj Open Source rešitev, saj več uporabnikov pomeni tudi večji trg in seveda več razvijalcev.
Mislim da kreativni razvijalci Open Source produktov ne robantijo čez Microsoft temveč zgolj sledijo svojim uporabnikom in njihovim potrebam.
In mislim, da je odličen čas za razvoj kreativnih rešitev po kakršnemkoli poslovnem modelu (open source, lincencing, patents rights,.. whatever.)
Igriva ali ne? 
Matevž
Do facebooka uporabniki gojijo že skorajda nekakšno strahospoštovanje, predvsem zaradi svoje nesposobnosti izbrisati uporabniškega računa, ter zaradi svojih izmuzljivih 913 strani privacy policy agreementa. Na prvi pogled namreč izgleda, kot da smo ravnokar podpisali doživljensko pogodbo (ki je seveda nismo niti prebrali), pa na srečo ni tako!
Kako izklopimo facebook account v treh korakih: www.wikihow.com/Permanently-Delete-a-Facebook-Account
Pač, tisti ki uporabljamo računalnik že cel dan v službi, se socializiramo raje brez njega v prostem času..
Lepe praznike želim
in čimmanj junk-pošte v nabiralnikih =)
Lp, Matevž
…to so pa očitno čisto tiho planirali
Zasledil na Francovem blogu: lifelong.blogspot.com/2007/11/dikul-odpira-vrata.html
Lp, matevž
Nanašam se na baze znanstvenih publikacij, kot so:
…ki pa so seveda plačljive za uporabo.
Za to pa je naša Univerza v Ljubljani (in verjetno tudi ostale univerze) zakupila licenco, ki nam omogoča uporabo tega gradiva. Edini trik je ta, da uporabljate IP ene od fakultet (torej uporabljate računalnik na fakulteti, surfate na wireless nekje pred fakulteto, uporabljate remote desktop do svojega računalnika na fak.,..). Storitev je primarno namenjena študentom in zaposlenim na fakultetah, seveda pa jo brez slabe vesti lahko izkorišča vsak, ki pride zgolj na obisk in spije kakšno kavo iz avtomata =)
Dostop do istih gradiv pa je omogočen tudi vsem uporabnikom knjižnice CTK, in sicer tudi iz svojih domačih računalnikov. Storitev se imenuje oddaljeni dostop in je na voljo na sledečem naslovu: www.ctk.uni-lj.si/Informacijski-center/oddaljeni-dostop.html
Lep konec tedna želim!
Matevž
Kot je že marsikomu znano je Spletni Radio Pandora nehal delovati izzven področja zveznih držav Amerike, zaradi neurejenih avtorskih pravic (oziroma načina distribucije le-teh). Za tiste, ki se na to požvižgate, je tule nekaj preprostih trikov za poslušanje vašega najljubšega radija tudi v Sloveniji:
franticindustries.com/blog/2007/05/03/how-to-access-pandora-from-outside-the-us/
Vsi proxiji ne delujejo vedno zanesljivo (ker ne dopuščajo dovolj pasovne širine za prenos glasbe, zato pa ob nočnih urah ni težav =)
Lp, Matevž
Še mnogo več predavanj pa je zbranih na sledeči “3rd party” spletni strani: freevideolectures.com/
Sedaj pa nazaj v šolske klopi! =)
Lp, Matevz
Digitalizacija besedil je definitivno eden od naslednjih korakov pri ohranjanju kulturne dediščine in dokumentov nasploh. Smešno namreč je, da ogromno državnih organov še vedno ohranja v tiskani obliki in jih po potrebi pretipka (!) na računalnik. Optical character recognition (OCR) programska oprema je pri tem ključnega pomena, saj nam omogoča digitalizacijo gradiva brez ponovnega tipkanja.
Najpopularnejši OCR programi:
www.irislink.com/c2-532/OCR-Software—Product-list.aspx
www.newsoftinc.com/products/product-main.asp?productid=NAI0011
Precej uporaben je tidi Microsoftov izdelek: office.microsoft.com/en-us/help/HP010771031033.aspx
Precej zanimiva stvar je tudi: office.microsoft.com/en-us/help/HP010771031033.aspx
ki omogoča, da jim fotografijo iz mobilnega telefona pošljete kar po emailu.
Kot sponzor se je pa enemu projektu ( code.google.com/p/ocropus/ ) pridružil tudi Google, vodja projekta pa pravi da:
“The goal of the project is to advance the state of the art in optical character recognition and related technologies, and to deliver a high quality OCR system suitable for document conversions, electronic libraries, vision impaired users, historical document analysis, and general desktop use,” explains Thomas Breuel, who leads the project.
V procesu je tudi digitalizacija slovenskega gradiva, ki ga avtorsko pravo ne ščiti več, upamo lahko le, da ga bodo digitalizatorji ponudili pod kakšno čimbolj svobodno licenco. =)
Lep sonček še naprej! =)
Matevž
