Zdravju škodljivi učinki kajenja tobačnih izdelkov

Pišem repliko na članek o boju gospe Esmeralde. Predvsem me je v vsem tem govoričenju ali lahko kaditi in kje kaditi zmotilo to, da se obravnava le enostransko. Kadilci so kar naenkrat postali izterbljana vrsta, ki ne more več zadovoljevati svojega "hobija" povsod. In ta hobi se primerja s vsemi ostalimi. Nihče pa se ne vpraša oz. se ne upa vprašati oz. vsi vedo pa si nihče ne upa povedati, kaj kajenje sploh je?????

Temo vam bi želel predstaviti s malo bolj strokovnega vidika. Sem namreč zdravnik, ki dela na urgenci in se takorekoč vsak dan srečujem s bolniki in njihovimi posledicami zaradi kajenja.

Pa pojdimo lepo po vrsti!

KAJENJE JE ODVISNOST! Odvisnost, ki je enaka oz. še hujša, kot je odvisnot od heroina. Vendar je za razliko od ostalih trdih drog legalna. In zato se kadi. Na veliko, smrdeče, in predvsem v smrt. Počasno, kruto, ponižujočo.

Najprej, kako postaneš odvisen?

Strokovno gledano je takole: ko začneš vnašati v telo nikotin, le ta vpliva na acetilholinske nikotinske receptorje. Ker je vsebnostn NT prevelika in s tem prevelik živčni signal, se telo ubrani s zmanjšanjem št. receptorjev. Ko pa nehamo z vnosom nikotina, pride do premajhnega živčnega signala in posledično naše telo zahteva novo dozo nikotina. Zakaj sploh torej kadimo, saj se naše telo nikotin potrebuje (cigareta) šele potem, ko smo že odvisni. Na začetku imajo kadilci naslednje simptome, ki pa so daleč od prijetnega občutka: slabost, omotičnost, hitro bitje srca. Zakaj potem kadimo že na začetku? Pacienti največkrat navedejo v svojo "obrambo": zdi se jim ql, počutili so se odraslega, samostojnega, da so lahko končno odločali o svojem življenju, dajalo jim je občutek moči, počutili so se upornike do družbe, pričakovali so, da bodo tako lažje sprejeti med " prijatelje", nekateri so mislili in še mislijo, da bodo shujšali, ..........

Ja!? In od kje jim vse te ideje?
Namreč, kadilska indudustrija + marketing sta eno. Hodita z roko v roki. In želita nas navaditi, da kupujemo cigarete. Oglašujejo se v vseh možnih medijih, na vse mogoče načine. Glavna pri tem so predvsem subtilna sporočila. Ne prisilijo nas direktno. Temveč diskretno. Tako se cigarete pojavlajo v filmih, tiskanih medijih, reklamnih panojih, povsod. In kar je najhujše, začnejo že takorekoč pri otrocih!!!!!!!!!!!!! Želijo jih navaditi kaditi, da bodo za čimdalj časa postali njihovi stalni odjemalci. Grdo!

Kaj vse vsebuje VSAKA pokajena cigareta? Približno štiri tisoč snovi. Kaj natančno, nam tobačna industrija nikdar ne bo izdala. Vseeno pa poznamo nekaj sestavin.

Prvo sredstvo je nikotin, ki povzroča odvisnost. Kako, je opisano zgoraj! Da je vnašanje te substance najhitreje preko pljuč, je naravnost genialno. Hitreje se lahko katerakoli substanca vnese v telo le še direktno v žilo. Da nikotin pride od cigarete v možgane, je potrebno le deset sekund!!!!!!!!!! Poleg tega vsebuje vsaka cigareta še približno 60 drugih rakotvornih snovi. Med drugim tudi benzopiren, snov, ki je visoko mutagen in kancerogen, ter nitrosamine, ki ima naziv "smrtnorakav tvorec". Najdemo lahko vodikov cianid, s katerim so Nemci med drugo svetovno vojno množično pobijali Žide v plinskih celicah.

Ko cigareta izgoreva, se sprošča tudi ogljikov monoksid, tako imenovani tihi ubijalec. Na telo vpliva tako daljnoročno kot tudi kratkoročno. Včasih manjka le še ena cigareta, da človeka zadane nenadna srčna smrt. Sproščajo se prosti radikali, ki poškodujejo celice, povzročajo spremembe genskega materiala, poškodujejo kožo, žilje, večinoma o prostih radikalih in njihovemu učinku vemo že vsi. Moč je najti svinec - 210 ter polonij - 210. Slednja dva sta radioaktivna elementa. V katranu, ki je tudi v cigaretah, se prenašata v pljuča, kjer se vsedeta predvsem na razcepišče sapnice.

In kako VSAKA pokajena cigareta vpliva na naše telo?

Učinki se ne seštevajo, MNOŽIJO se! Počasi, najbolj primeren izraz za to je, da je vsaka pokajena cigareta nov žebelj v krsti, drži. Rek, da pa bomo imeli zato le bolj okovane krste, tudi, saj nas bodo prej potegnile pod zemljo.

V Ameriki potegenejo cigarete v prerani grob dnevno 1205 ljudi, kar znese 440 000 ljudi na leto.(Na svetu potegnejo cigarete v prerani grob približno 16000 ljudi/dan, to je skoraj 6 milijonov letno!). WHO računa, da bo v 100 letih umrlo zaradi kajenja milijarda ljudi, saj število kadilcev v svetu eksponentno raste. Če se bodo trendi nadaljevali, bo leta 2010 umrlo za posledicami kajenja skoraj 10 milijonov ljudi!

Glavni vpliv tobačnega dima na telo je preko srčnožilnega sistema. Ljudje, ki kadijo, imaj mnogo večjo možnost, da imajo prizadet kateri izmed naslednjih organskih sistemov oziroma dobijo katero izmed naslednjih bolezni:

Ljudje,ki kadijo, imajo večjo obolevnost na srčnožilnem sistemu: prizadane jih lahko nenadna srčna kap, prosti radikali poškodujejo stene žil. S tem se omogoči nalaganje holesterola v stene, nastane ateroskleroza in z njo zožanje premera žilja. Poleg tega nikotin poveča sproščanje adrenalina in s tem se poveča srčna frekvenca ter zožajo se žile. Tako kot se pozni efekt pojavi lahko angina pektoris oz. kasneje nenadna srčna kap. Po raziskvah naj bi imel kadilec, star pod 40 let, 5 krat večjo možnost nenadne srčne smrti kot nekadilec.

Poleg srca imajo cigareta še vpliv na dihalni sistem. Razvije se kronični kadilski bronhitis. Zraven mu stoji še emfizem. Kot pozna posledica prvih dveh je kronična obstruktivna pljučna bolezen. Na začetku "kadilske kariere" so prisotni pogosti bronhitisi ter prehladi in pljučnice. Seveda vsemu temu sledijo rakave bolezni pljučnega tkiva, dihalnih poti, grla, glasilk.

Kot največji udarec za moške je, da ne bodo mogli več uporabljati svojega spolnega uda ustrezno, saj kajenje povzroča impotenco. Iz tukaj sledi rek: "Uživaš ob lulanju? Po toliko cigaretah kaj drugega z njim morda ne boš več mogel početi!" Pri moških kadilcih je namreč 85% večja verjetnost razvoja impotence kot pri nekadilcih. Pri ženskah kajenje ravno tako povzroča neplodnost, zato za njih velja rek: "Večina žensk se pritožuje nad bolečinami pri porodu, tebi bo mogoče prizaneseno!"

Ker smo ljudje socialna bitja in med seboj komuniciramo večinoma z govorom, bo naslednja resnica nekoliko boleča, ampak ravno prava:" Naslednji punci bo po tvojih besedah morda kar toplo pri srcu, ko bo vsebina njenega želodca na pol poti proti ustom!" Kajenje povzroča slab zadah.

Cigareti vplivajo tudi na možgane. Pri kadilcih se lažje razvije Alzheimerjeva boelzen, opažen je tu hitrejši upad kognitivnih funkcij.

Seveda pa cigaretni dim sodeluje pri nastanku mnogih rakavih bolezni. Prej sem že omenil rake pljuč. Sledijo jim rakava obolenja ledvic. Pogosti so raki glave, vratu, žrela, grla, prsi, materničnega vratu pri ženskah. Povečan je rizik za nastanek levkemij, rakov kože, jeter, tankega in debelega črevesje ter rektuma, mehurja.

Za konec; pasivni kadilci smo ravno tako dojemljivi za zgoraj naštete bolezni kot če bi bili aktivno udeleženi. Dokazano!

Dosti smo si škodovali!

Poglejmo še gostince.

Zakaj se gostinci želijo tako trdoživ upirati ZOTK? Ali jih čisto nič ne zanima zdravje zaposlenih in seveda gostov nekadilcev? Pravi odgovor poznajo le oni, iz stališča zdravnika pa bi si lahko mislil, da ne. Zakaj? Ker imajo, po informacijah GZS (gospodarske zbornice Slovenije) zaposlene povečinoma študente. Njim plačajo le urno postavko ter še nekaj drobiža študentskemu servisu. In plačujejo jim le takrat,ko so tam. Njim ni potrebno plačevati zdravstvenega zavarovanja, bolniških odsotnostih. Zdravstveno zavarovanje študentom plačuje kar država. Seveda, ko je človek mlad, je bolj odporen in ima le bolj pogoste prehlade, bronhitise, občasne pljučnice. Vendar mnogo bolj pogosto kot njegov kolega, ki ne dela v gostinstvu.

Sicer pa, če je dandanes preživetje gostincev temelji le na tobačnem dimu in si potem, ko ga več ni, ne znajo prilagoditi trgu, potem si zaslužijo, da propadejo.Žal, 1991 leta smo izglasovali demokracijo in z njo umazani kapitalizem.

Seveda ni problem le pri zaposlenih v gostnistvu. Celostno so problematični vsi ljudje, ki kadijo. Namreč, zgoraj naštete bolezni se pojavijo v eni izmed oblik skoraj pri vsakemu vztrajnemu kadilcu, tako aktivnemu kot pasivnemu. Gledano s stališča države je to slabo. Saj so stroški zdravljenja visoki. Zakaj ne naredi nič proti temu, ne vem.

Za konec!

Esmeralda pove, da je kajenje prisotno že od časa Indijancev. Res je. Indijanski poglavarji so se s tobakom zadevali in opravljali določene obrede. Kot zdravilo je bil prinešen v Evropo, kjer se je kmalu razširil med pomembnejšo gospodo. Vendar takrat nasadov tobaka ni upravljala danes tako močna tobačna industrija. Pogumno zlivajo na tone pesticidov, ki jih na prehrambene proizvode niti pod razno ne bi smeli, na rastlinice po imenu tobak. Tobak ni hrana, ni regulacij na tem področju. Množična proizvodnja: čim prej, čim več in čim ceneje pridelati cigarete - to je CILJ.

Ta prispevek je na portalu publikacije.net objavil/a Martin Lasič dne 2007-10-24.

Ocenite prispevek:

5 out of 54 out of 53 out of 52 out of 51 out of 5 

# of Ratings = 28 | Rating = 4.4/5